27 Jul 2016

DAY 1 - It's NEW YORK


Po vseh teh letih, ko je želja obiskati New York iz otroških upov in sanjarjenja počasi prešla v predal in zorela. Po vseh teh letih, ko so ameriške sanje prešle skozi sito zavedanja kako zahtevno jih je uresničiti. In po vsem, kar je Amerika kot velesila sprožila na tem svetu je fascinacija nad tem kaj pomeni biti velesila ostala.



Karta za New York je bila bookirana že zdavnaj, priprave na potovanje so se začele še preden sva vedeli kdaj točno greva. O New Yorku pač sanjariš. Kot turist še toliko lažje. Spomnim se svojega Erasmusa, vsak dan sem vizualizira, da se v NY ukvarjam s produkcijo, vmes se je zgodilo vse drugo, ampak obiskati New York...to nikoli ne zamre. Kako je lahko to ogromno mesto tako fascinantno še preden ga vidiš? Ta fama okrog mesta spominja na zvezde, ravno tiste, ki jih je ustvarila ameriška glasba in film. Morda je veličina ravno v tem, da čeprav veš, da ni razloga , da bi bila tvoja potovalna viza zavrnjena, se ti zdi, da ZDA pač lahko tudi nisi všeč in takrat si nemočen.


Prvi dan v New Yorku dobi svojo vrednost, ko se zavemo kakšna je bila pot. Pot, se je začela ob 3h zjutraj po srednjeevropskem času. V Črnučah naju je pobral GoOpti, do Munich-a smo spali prav vsi potniki tako, da smo z enim postankom relativno hitro prišli v Nemčijo. Sledili so check-ini prtljage in varnostni pregledi. Teh je ogromno, danes to sprejemam kot nujno zlo. Raje več kot premalo. Amerika nas je uspela prepričati, da je to svetovna normala. Let je bil ob 12h, nisem imela občutka, da bi bilo čakanja v prazno preveč. Dokler sva prišle na letalo je bilo vedno potrebno premikanje.

Ponovno security check takoj zatem še eden, toliko jih je bilo vse skupaj, da jih ne štejem več.
Zanimivo ravno, ko sva bili v vrsti za it na letalo sva se pogovarjali kje nočeva biti in ravno tam sva na koncu pristali 🙂. Mogoče kazen, da nisva razmišljali kje hočeva biti 😉.

Nekako sva računali, da let traja 6 ur, vendar sva vmes ugotovili, da sva se zmotili. Pred nama je bilo 9 ur filmov in nanizank, hrane in pijače.
Med potjo sva večkrat razmišljali, da se NY šele dobro prebuja, v Sloveniji se pa počasi že končuje dan.

In končno je ekran v letalu odšteval manj kot uro do pristanka. Sedaj sem čutila nekaj podobnega kot pri pristanku v Akri (Ghana). Zavedanje in navdušenje za katerega človek živi. Iz zemljevida se tudi fizično premikam na drugo celino.


Prvi vtisi iz zraka so bili, da je to ogromna država (že sam pogled na NY). Na letališču grupiranje glede na rezidente ZDA, turiste in tiste, ki že drugič vstopajo. Zadeva je resna. Leva roka, desna roka prstni odtisi, slika oči, spraševanje policajke kje si, kaj nameravaš, kdo si itd. me je spomnilo na filmski prizor. Policistka Roberston je bila z nama prijazna, kljub temu pa dovolj ostra, da si še sline nisem upala požreti. Najbrž so krivi tudi policaji iz filmov.

Skratka, končno smo mimo, čakamo še na prtljago in na še en security check , potem pa končno zadihava soparen new yorški zrak. JFK letališče je ogromno, veliko avtov hupa, vrsta rumenih taksijev je sodobna, pa kljub temu spominja na znan prizor.
Vrsta za taxi se hitro premika, veliko hitreje kot na koncu prideva do cilja. Prometna konica in neznanje taksista sta že skoraj načela najine živce. Predvsem Anine, ki se je istočasno borila še s slabostjo. Mene je fascinirala ne preveč atraktivna okolica in malce skrbel taksimeter, ki se je na koncu ustavil pri 70 dolarjih. 40 vec kot sva planirali, Ana mu je sicer povedala kar mu gre, a je cena ostala nespremenjena.

Pozvonili sva na Palmetto street 144 in končno pristali v domu za naslednjih 14 dni. Utrujenost je zahtevala svoje. Po 22 urah potovanja sva sklenili, da danes še ne greva v raziskovanje. Jutri je nov dan in že komaj cakam, da bom rekla Good morning America.

10 Mar 2016

Through my eyes pt.3



It's been a couple of months since I was in Ghana, but the inspiration continues ...



Crafts centre
African art

Crafts - open factory

Crocodile resort 1

Crocodile resort 2

Fresh

Cocoa

Kakum National Park

Fisherman - Cape coast 

Cape Coast 

14 Nov 2015

Through my eyes pt.2


"I never knew of a morning in Africa when I woke up that I was not happy".
Ernest Hemingway

Keta beach

Fisherman

Fish market by the sea

Fishermen safe return to the shore

Salines



Locally produced



Keta Bikers

Before the festival

On their way to Keta market